Institucije Evropske unije
Države, ki sestavljajo EU („države članice“), ostanejo neodvisne suverene države, vendar svojo suverenost združujejo, da pridobijo moč in svetovni vpliv, kakršnih nobena od njih ne bi mogla imeti samostojno.
Združevanje suverenosti v praksi pomeni, da države članice del svojih pooblastil pri odločanju prenesejo na skupne evropske institucije, ki so jih ustanovile, tako da se o posebnih zadevah skupnega interesa lahko demokratično odloča na evropski ravni.
Proces odločanja EU:
V proces odločanja in zlasti v postopek soodločanja so vpletene tri glavne institucije:
Ta „institucionalni trikotnik“ oblikuje politike in pravne akte, ki se uporabljajo po vsej EU. Načeloma predlaga nove pravne akte Komisija, Parlament in Svet pa jih sprejemata. Komisija in države članice jih potem izvajajo, Komisija pa jih izvršuje.
Obstajata še dve instituciji, ki igrata ključno vlogo: Sodišče Evropskih skupnosti, ki varuje evropska načela pravne države, in Evropsko računsko sodišče, ki preverja financiranje dejavnosti Unije.
Pooblastila in naloge institucij so zapisana v pogodbah, ki so temelj za vse, kar počne EU. Določajo tudi pravila in postopke, ki se jih morajo institucije EU držati. O pogodbah se dogovorijo predsedniki držav in/ali vlad vseh držav EU, nato pa jih ratificirajo nacionalni parlamenti.
Organi s posebnimi vlogami
Poleg teh institucij deluje v okviru EU še vrsta drugih organov, ki imajo posebne vloge:
Poleg tega so bile za opravljanje tehničnih, znanstvenih in upravljavskih nalog ustanovljene posebne agencije.