Strokovni odbor za gorsko-višinska območja, OMD za pridelavo in agrarne skupnosti

Seznam članov

23. 10. 2018: Osma seja: Obseg OMD v Sloveniji bo tudi po reformi predvidoma ostal enak

Na osmi seji Strokovnega odbora za gorsko višinska območja OMD za pridelavo ter agrarne skupnosti (v nadaljevanju SO) pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je Silvester Kranjec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v uvodu člane SO seznanil s potekom reforme OMD. Povedal je do so predstavniki Evropske komisije na pogajanjih vztrajali, da se analiza novih območij za vključitev v OMD opravi na ravni občine, pri čemer pa so se opredelili za pristop, da se lahko analizira občine skupaj s podatki, ki jih prinaša tudi gorski del občin.

Po opravljeni novi razvrstitvi, ki še ni potrjena s strani Evropske komisije, se naj bi obseg OMD v Sloveniji malenkostno povečal, vsa dosedanja območja pa bi ostala vključena.

Večjih sprememb pri plačilih za OMD ni pričakovati. Na MKGP predvidevajo, da bo pregled predloga Slovenije potrjen pravočasno, tako da bodo spremembe pravočasno vključene tudi v zakonodajo za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike za leto 2019.

S spremembo digitalnega modela reliefa do še natančnejše določitve zemljišč

Alenka Rotter (MKGP) je predstavila spremembe digitalnega modela reliefa (DMR) v registru kmetijskih gospodarstev (RKG). MKGP je podalo predlog, da se zaradi večje natančnosti uporabi novejši digitalni model reliefa, na podlagi laserskega skeniranja LIDAR, s čimer se pridobi več točk za izračun nagiba, usmerjenosti in nadmorske višine. MKGP je delovanje novega sistema že preverilo, z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pa je dogovorjeno, da se nov sistem vključi že pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike za leto 2019. V nadaljevanju je Alenka Rotter člane odbora seznanila, da mora Slovenija do konca leta 2018 uskladiti koordinatni sistem v skladu z novo EU uredbo. Zaradi slednjega bo RKG v januarju predvidoma zaprt vsaj do 20.1.2019.

Zaradi spremembe koordinatnega sistema ne bo prišlo do večjih odstopanj površine na posameznih GERK-ih (pri večini okoli ± 1 m²), do večjih sprememb pa bo prišlo pri izračunu nagibov ter posledično pri izračunu točk za OMD.

Dokončna definicija pravega kmeta še ni znana

Direktor KGZS Branko Ravnik je predstavil potek usklajevanj definicije pravega kmeta za novo programsko obdobje. Trenutno smo v Sloveniji pri analiziranju vprašanj ali uveljaviti definicijo pravega kmeta, v kolikor to ne bo obvezno, ter kaj bo osnovno vodilo pri vpeljavi definicije oziroma kaj opredeliti kot vstopni prag.

Na podlagi razprave so člani odbora sprejeli sklep, da je pri dokončni definiciji pravega kmeta potrebno upoštevati tudi položaj majhnih kmetij, v prihodnje pa definirati status kmeta  na vseh področjih (od izobrazbe in minimalne obdelave do področja davkov, subvencij, sociale,…).

Ob zaključku seje je bila s strani SO podana pobuda, da UO KGZS prevzame pobudo pri reševanju problematike obdavčitve v kmetijstvu v okviru priprave nepremičninskega zakona. (MGJ)

24. 7. 2018: Sedma seja: Reforma OMD ne sme iti na škodo teh območij

Na sedmi seji Strokovnega odbora za gorsko višinska območja, OMD za pridelavo ter agrarne skupnosti (v nadaljevanju SO) pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so se seznanili s potekom reforme OMD ter pripravo predlogov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije do SKP po letu 2020.

Seznanitev s potekom reforme OMD

Silvester Kranjec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je uvodoma člane SO seznanil s potekom reforme OMD. Reforma se pripravlja zelo postopno že več kot 10 let in se nanaša ne novo določitev območij, ki niso gorska območja.

Izvajala se bo na podlagi opredelitve po osmih biofizikalnih kriterijih. Po uredbi Evropske komisije naj bi to naredili že do leta 2018, a je prišlo s strani komisije do enoletnega zamika, kar pomeni, da morajo biti reforma izvedena do leta 2019.

Vsaka država članica mora sedaj na novo opredeliti območja, ki niso gorska. Reforma zahteva, da se območja opredelijo na ravni lokalne administrativne enote (občine) ali na podlagi sklenjenih geografskih enot.

V nadaljevanju je bilo predstavljenih osem biofizikalnih kriterijev, ki so podlaga za določitev območij. To so:

• nizka temperatura,
• suhost,
• prekomerna vlažnost,
• omejeno odvodnjavanje tal,
• neugodna tekstura in kamnitost,
• plitko koreninjenje,
• slabe kemijske lastnosti,
• strmo pobočje.

Po upoštevanju biofizikalnih kriterijev je treba izvesti še tako imenovan fin pregled, s katerim se pregleda, če so naravne omejitve na nekem območju »iz ekonomskega vidika« presežene (zaradi investicij, izboljšav ali izbora proizvodnje, ki ni odvisna od omejitev).

V nadaljevanju je bil prikazan primer, kako so izvedli vrednotenje po enem od biofizikalnih kriterijev in izvedba finega pregleda.

Na SO je bila prikazana nova karta razmejitve OMD, ki je bila predlagana EK, po kateri naj ne bi prišlo do sprememb OMD v Sloveniji.

EK se z našo razmejitvijo sklenjenih geografskih enot ni strinjala in je zahtevala določene popravke.

Za enkrat se je MKGP uspelo uskladiti s Komisijo, da se analiza opravi ponovno na ravni občine, ne glede na to, da je kmetija že v gorskem območju. Na MKGP izračunov in pregledov novih območjih OMD še niso pripravili.

Direktor KGZS Branko Ravnik je v razpravi vprašal, kaj je pokazal rezultat preverjanja območij, ki do sedaj niso bila v OMD. Zanima ga tudi notranja razmejitev, kako bo to vplivalo na višino plačil ter kako je z dopolnjevanjem sistema točkovanja, GERK-ov?

Silvester Kranjec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pojasnil, da reforma OMD ne vpliva na spremembo plačil za OMD v Sloveniji.

MKGP trenutno časovno ne uspe delati na notranji konvergenci, bodo pa delali tudi na tem.

Kar se tiče območij, pa je bilo pojasnjeno, da nič ni prišlo na novo v OMD. Prišlo je le do manjše prerazporedite iz območij s posebnimi omejitvami v druga območja, ki bi jih imela Slovenija po novem 8 odstotkov.

Kranjec je tudi pojasnil, da se bo v primeru, če Slovenija ne bo uspela s predlogom spremembe OMD, bodo kmetje na drugih območij prejeli 80 % plačila 2007-2013. Ta sprememba je izredna sprememba PRP in se lahko posebej obravnava in je možno izvesti spremembo.

Član odbora Anton Perko je izpostavil vrednotenje letnega povprečja padavin, saj je pomembna tudi razporeditev padavin v letu. Poudaril je tudi pomembnost vseh zbirk podatkov, ki so podlaga za določitev OMD in plačil za OMD. Pomembno je posodabljanje vseh zbirk podatkov.

Predsednik SO Janez Beja: »Pedološko karto bi bilo treba posodobiti in izboljšati, za kar bi bilo treba narediti več analiz.«

Na podlagi razprave so člani odbora sprejeli naslednja sklepa:

• SO zahteva od MKGP, da zagotovi vse potrebno, da se pravočasno izvede reforma drugih območij OMD in s tem zagotovi nemoteno uveljavljanje ukrepa OMD na drugih območij v letu 2019 in naprej.
• Na naslednji seji SO se ponovno obravnava potek reforme drugih območij OMD, na kateri se predstavi potek usklajevanj z EU Komisijo in pregled nove razmejitve OMD.

Priprava predlogov KGZS do SKP po letu 2020

Anton Jagodic s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je uvodoma predstavil izhodišča bodoče SKP in nekatera stališča KGZS. Trenutno so že v obravnavi predlogi treh krovnih uredb, na podlagi teh pa bodo sprejeti tudi delegirani akti.

Na MKGP bo pripravljen skupen odziv in predlogi za spremembe in dopolnitve teh uredb. Posebej je bilo izpostavljeno predvideno 15% znižanje sredstev Programa razvoja podeželja in namera nove opredelitve, da OMD plačila ne bi bila več okoljska plačila, kar pa lahko pomeni, da bodo tudi OMD plačila predmet obdavčitve.

Upravni odbor KGZS je že podal zahtevo, da mora Slovenija pri EU Komisiji v pogajanjih doseči višji odstotek sredstev, v nasprotnem primeru pa zahtevamo višjo stopnjo sofinanciranja s stani države.

V nadaljevanju je bil predstavljen okvir novih ukrepov tako na področju neposrednih plačil kot tudi PRP, s pripravo strateškega načrta pa bo oblikovanje novih ukrepov v večji meri v rokah posamezne države članice.

V kratkem bo potekala javna obravnava predlaganih dokumentov, MKGP je imenoval več delovnih skupin za posamezna področja, KGZS pa bo podala svoja stališča glede zakonodajnih predlogov.

Odbor je v zvezi s SKP po 2020 sprejel naslednja sklepa:

• SO zahteva, da morajo plačila za OMD ostati v sklopu okoljskih plačil. Od Ministrstva za finance zahteva, da so plačila OMD še vnaprej izvzete iz obdavčitve.
• SO vztraja, da se sredstva za OMD v prihodnjem programskem obdobju ne zmanjšujejo, saj so bila sredstva za OMD že znižanja v programskem obdobju 2014 – 2020.

Kdo je pravi kmet?

V nadaljevanju je direktor KGZS Branko Ravnik predstavil potek priprave opredelitve pravega kmeta v Sloveniji. Pri tej opredelitvi je Slovenija še vedno na začetku. Mnenja različnih nevladnih kmečkih organizacij v kmetijstvu so zelo različna. Države članice bi morale v svojih strateških načrtih opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. V nadaljevanju je Ravnik predstavil prednosti in slabosti različnih možnih modelov opredelitev pravega kmeta.

V razpravi o pravem kmetu je bilo izpostavljeno, da si  kmetje ne želijo dodatne administracije, poleg tega pa je nujno, da se pravega kmeta dobro opredeli v novem programskem obdobju.

Pri tem je treba biti pozoren na male kmetije, da ne bo zaradi administrativnih ovir prišlo do neuveljavljanja plačil, ki jim sicer pripadajo in posledično opuščanja obdelave in zaraščanja površin.

Po mnenju nekaterih bi morali jasno ločiti kdo se s kmetijstvom ukvarja poslovno, kdo pa le »ljubiteljsko«. Enoto je mnenje, da je do plačil upravičen tisti, ki zemljo obdeluje.

V razpravi glede SKP je bilo izpostavljeno vprašanje glede območij okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT). Pojasnjeno je bilo, da se predvideva prepoved košnje OOTT v okviru navzkrižne skladnosti.

V razpravi je bilo tudi izpostavljeno, da bo potrebno glede na zniževanje plačil, pri pripravi ukrepov še toliko bolj paziti, da se plačila vežejo na proizvodnjo. Ukrepi, ki se bodo pripravljali za novo programsko obdobje, morajo biti bolj življenjski in prilagojeni kmetijski praksi. (JD)

14. 3. 2018 Peta seja: SKP po 2020 mora bolj upoštevati OMD območja

Sredi marca je potekala 6. seja Strokovnega odbora za gorsko višinska območja, OMD za pridelavo ter agrarne skupnosti (v nadaljevanju SO) pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki jo je vodil predsednik odbora Janez Beja.

Obravnavali so javni razpis za podukrep 6.3 Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, sušo v letu 2017 ter se seznanili z napovedanimi spremembami v skupni kmetijski politiki po letu 2020. Slednje je predstavil Anton Jagodic iz javne službe kmetijskega svetovanja pri KGZS.

Glede SKP po letu 2020 je odbor izpostavil naslednje zahteve:

• da se sredstva za OMD v naslednjem programskem obdobju povečajo,
• da se prioritetno obravnava in tudi izplačuje KMG s proizvodnjo,
• da se tudi v prihodnjem programskem obdobju ohrani sredstva za strme travnike,
• da se ponovno uvede proizvodno vezana plačila za krave dojilje,
• da se ohrani ukrep dobrobit živali s prilagoditvijo pogojev paše (obdobje paše) klimatskim pogojem,
• da se v izračun točk za OMD vključi dodatne kriterije,
• da se v okviru kmetijsko okoljsko podnebnih ukrepov oblikuje bolj smiselne in življenjske ukrepe, ki bodo temeljili na tehnologi in ne le na administrativni izvedljivosti ukrepov in
• da se zaradi velikih administrativnih zahtev povečajo sredstva za ekološko kmetovaje.

Odbor zahteva, da se zopet uvede proizvodno vezana plačilo za krave dojilje.

Glede pomoči po suši za leto 2017 je Miran Naglič s KGZS pojasnil vprašanje, kdaj Uprava za zaščito in reševanje izda odločitev za popis škode. Podana je bila pobuda, da bi morali sistem prilagoditi na način, da bi se ocena in izplačila izvedla v roku treh mesecev. Država bi morala bolj aktivno delati tudi na izgradnji zadrževalnikov vode, namakalnih sistemih in zavarovanjih v kmetijstvu.  

V zvezi s tem je SO sprejel sklep, da se pozove ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vlado, da se pospešijo postopki izplačil posledic naravnih nesreč.

Javni razpis za majhne kmetije  

Uvodoma je Jože Očko podal kratko poročilo dela JSKS na področju pomoči pri vlaganju vlog na razpis 6.3.. JSKS se je pri tem razpisu močno angažirala s predstavitvami in pisnimi obveščanji ter tudi pri pomoči upravičencem pri pripravi vlog. V začetku junija 2018 se lahko že pričakuje odločbe.

Robert Pirkovič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  je predstavil podatke o oddanih vlogah. Posebej je opozoril na obvezo po doseganju razvojnih ciljev, ki jih bo potrebno izpolniti. Opozoril je tudi na izvedbo kontrol pred izdajo odločbe.

V razpravi je bilo izpostavljeno, da bi moral biti razpis narejen po regijah, saj se pogoji med regijami močno razlikujejo. Na primer, na določenih regijah je zelo težko doseči obtežbo, ki je bila predvidena v razpisu.

Na koncu pa je bila izražena še pobuda, da se ponovno uvede ukrep zgodnjega upokojevanja.