Varstvo pri delu s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo
V kmetijstvu velja varnost in zdravje pri delu za področje, kateremu se je tako v preteklosti kot sedanjosti namenjalo precej pozornosti. Kljub obilici vložene energije, truda in prizadevanja za povečanje varnosti na kmetijah pa statistika kaže, da se na slovenskih kmetijah pri delu vsako leto poškoduje še vedno zelo veliko ljudi oziroma delavcev na kmetiji, med katerimi je na žalost tudi veliko otrok, mlajših od 15 let.
Kmetijstvo in gozdarstvo sta panogi, ki sta zastopani na večini slovenskih kmetij, delavci na kmetijah pa so izpostavljeni številnim nevarnostim. Še vedno so glavni vzroki za nastanek nezgod neprevidnost, lahkomiselnost, precenjevanje sposobnosti, slaba usposobljenost za delo in zanemarjanje uporabe osebne varovalne opreme. Pri nesrečah na kmetiji se največkrat poškodujejo gospodarji ali ožji družinski člani. Hujša poškodba ali celo smrt gospodarja lahko na kmetiji ohromi ali popolnoma ustavi razvoj, kar ima pogosto za posledico poslabšanje socialne varnosti družine.
Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu imajo za osnovo Zakon o varnosti in zdravju pri delu (U. l. RS. št. 56/1999). S tem zakonom se določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Določbe tega zakona se uporabljajo v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kakor tudi za vse druge osebe, ki so navzoče v delovnem procesu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu kmeta obravnava v isti osebi kot delavca in delodajalca.
Po definiciji zakona je delavec – oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kot delavec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. Delodajalec je po definiciji zakona oseba, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje delavca. Kot delodajalec v smislu tega zakona se šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca. Kot delodajalec se šteje tudi kmet ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb.
Po 3. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu (U.l. RS. št. 56/1999) so se periodičnega usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu, dolžni udeležiti vsi tisti kmetje, ki jim kmetijska dejavnost predstavlja glavni in edini poklic, in ki ga opravljajo sami ali z družinskimi člani, vendar brez zaposlenih in so zdravstveno zavarovani kot kmetje.