Ribogojstvo
Delo svetovalca, specialista za ribogojstvo, zaradi omejenih naravnih virov in s tem povezanim številom ribogojskih obratov obsega območje celotne Slovenije.
Ribogojstvo je v Sloveniji razmeroma enakomerno razvito. Po podatkih Registra objektov akvakultur in komercialnih ribnikov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Sloveniji preko 300 ribogojskih objektov. Značilnost slovenskih ribogojnic je njihova relativno majhna povprečna proizvodnja, s katero večinoma pokrivajo potrebe lokalnega trga. Prevladujejo toplovodni ribniki, v katerih je glavna vzreja krapa. Skupna proizvodnja toplovodnih vrst rib ne presega 300 ton letno.
Med hladnovodnimi vrstami z letno proizvodnjo približno 900 ton prevladuje vzreja kalifornijske postrvi (šarenke). Na obali pa se v nekaj školjčiščih letno proizvede do 250 ton užitnih klapavic in v enem gojišču 100 ton brancinov.
Trendi v slovenskem ribogojstvu trenutno kažejo na povečanje proizvodnje školjk in brancinov, proizvodnja sladkovodnih rib pa stagnira. Z uvajanjem novih proizvodnih tehnologij, kjer naravni viri ne bodo več limitirajoči, pa se bo pokazala možnost za ponovno rast.
Specialistična služba izvaja naslednje naloge:
- svetovanje pri tehnologiji gojenja rib
- izdelava idejnih projektov pri novogradnjah in adaptacijah gojitvenih objektov
- svetovanje pri ukrepih ribiške politike
- priprava strokovnih navodil in tehnoloških listov in člankov za medije
- strokovno izobraževanje ribogojcev
- pomoč pri pripravi vlog za razpise Evropskega sklada za ribištvo (ESR)
- ustanovitev in delovanje Društva rejcev vodnih živali Slovenije
- sodelovanje v državnih komisijah s področja ribištva (vodna dovoljenja)
- strokovna pomoč v delovnih skupinah, odgovornih za pripravo različnih predpisov s področja ribištva in ribogojstva
Navodila
Projekt izdelave ribogojnice