Na Ponikvi in Slomu se je pri zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva – blaženemu Antonu Marinu Slomšku zbralo več kot 1000 kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo blizu. Na srečanju je bila izpostavljena četrta božjo zapoved, pomen medgeneracijskega dialoga, sobivanja, različnega pogleda na svet, trenja in sodelovanja. V organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, občine Šentjur pri Celju, župnije Ponikva in številnih prostovoljcev je danes na Ponikvi in Slomu potekalo 15. vseslovensko srečanje kmetov pri zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva - blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Srečanja se je tudi letos udeležilo več kot 1000 kmetov in vseh, ki jim je kmetijstvo blizu. Maša v cerkvi sv. Martina na Ponikvi in slavnostna akademija na Slomu sta potekali v duhu vodilne misli srečanja »Že v malem zrnu vse bogastvo je«. 
»Romanje na Ponikvo želi biti zahvala za vse, kar smo v tem letu prejeli od Boga; za vse, kar je priraslo in kar smo pridelali in predelali ter končno tudi za to, da smo v tem procesu lahko sodelovali s svojim znanjem in delom.  | Hvaležni smo, da je naše delo uspešno in da nam zemlja daje toliko svojih dobrot. Kmetje dobro vemo, da ni samo po sebi umevno, da bo naše prizadevanje zmeraj prinašalo uspeh.
|
Zavedamo se, da moramo narediti vse, kar je v naši moči, hkrati pa ves čas klicati Boga za njegov blagoslov,« je bilo med drugim sporočilo prisotnih kmetov v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, kjer je ob somaševanju duhovnikov mašo daroval nadškof v pokoju msgr. mag. Alojz Uran. . Pri sodeloval je evangeličanski škof Geza Filo, s petjem pa so jo obogatili člani pevskega zbora Koral iz Laškega. 
Nadškof je poudaril podvrženost stvarstva zakonitosti rasti, ki jo danes, v civilizaciji gumbov, premalo upoštevamo. Treba je ponovno vzpostaviti ravnotežje med biti in imeti ter izpostavil misel francoskega pisatelja Gabriela Marcela - več je človek vreden po tem, kar je, kakor po tem, kar ima. »Imeti dosti denarja še ne pomeni, da bo človek tudi srečen. Če podariš neko zemeljsko dobrino, to ne pomeni, da jo uničiš, ampak ovrednotiš. To, kar človek daruje, dobi po drugi strani povečano in obogateno. Kdor se je v sedanjem času odpovedal navezanosti na različne zemeljske ugodnosti, je že v sedanjem času deležen notranjega veselja in miru,« je v pridigi izpostavil msgr. Uran. Med mašo so prošnje v duhu vrednot izrazili predstavniki mladih kmetov, s prinosom pridelkov in darov pred oltar pa izkazali hvaležnost do plodov, ki jih daje narava. Evangeličanski škof Geza Filo je prisotne nagovoril z besedami: »Bodite ponosni na svojo vero, domovino, jezik in narod,« ter poudaril pomen medgeneracijske povezave in hvaležnega spomina na prednike in njihovo predano delo ter kulturo. 
Skupinska fotografija (Foto: Jože Potrpin) Sobivanje generacij - izziv današnjega časa Na svečani akademiji pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška na Slomu je prisotne pozdravil župan občine Šentjur pri Celju Marko Diaci in nagovoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je izpostavil pomen sobivanja generacij kot izziv današnjega časa. »Vse razsežnosti uspešnega ali neuspešnega sobivanja so še toliko pomembnejše za kmetijo, za njen razvoj in prihodnost. Prihodnost slovenskega kmetijstva je v družinskih kmetijah in sloni na vseh članih družine in sožitju generacij,« je povedal Zupančič in zaključil: »Ohraniti moramo složnost in medsebojno povezanost, da bo prav za vse, tako za tiste, ki imajo več, kot tiste, ki imajo manj. To zagotavlja ohranjanje kmetstva, s tem pa tudi kmetijskega in kulturnega življenja na podeželju.« 
»Ohraniti moramo složnost in medsebojno povezanost, da bo prav za vse, tako za tiste, ki imajo več, kot tiste, ki imajo manj. To zagotavlja ohranjanje kmetstva, s tem pa tudi kmetijskega in kulturnega življenja na podeželju.« Kmetice in kmetje še znamo stopiti skupaj »Že petnajst let se vsako leto srečujejo kmetje na Slomu. Pa se je že kdo vprašal, zakaj ravno tu? Res je, Slomšek je bil velik človek, duhovnik, škof, zdaj tudi blaženi, in samo vprašanje časa je, kdaj bomo dobili prvega svetnika. Kaj pa njegova pripadnost zemlji, rodni grudi in kraju, domači besedi? Morda samo njegova misel - materin jezik je največja dota, ki smo jo od svojih staršev dobili. Vemo, kaj vse je bil pripravljen narediti za materni jezik. In tu je naša vloga danes še kako velika. 
Karolina Dragica Črešnar, kmetica leta 2017: »Vloga kmetov, še bolj kmetic, da našo zemljo ohranimo, jo obdelujemo in z vso svojo vnemo učimo svoje otroke ljubiti in spoštovati košček pod nebom, ki nam je naklonjen, pa naj gre za prelepa polja v ravnini ali za zdaj še čudovite hribe, ki so skrbno obdelani.« »Verjamem, da kmetje in kmetice še znamo stopiti skupaj, da znamo premikati gore in dajati zgled, da ni vse v materialnih dobrinah. Te sicer morajo biti, a pokazati moramo, da je kmetu največji blagoslov spomladi uspeti vse posejati, poleti gledati, kako z božjo pomočjo raste, in v jeseni pobrati darove,« je povedala in izrazila strah nad nespoštovanjem narave, ki je za človeštvo izjemnega pomena. Ter opozorila, da je naša domovina posejana tudi s številnimi kmetijami, ki nimajo niti zase dovolj. »Ne želimo in nočemo miloščine, želimo le pošten odnos do našega stanu in pošteno plačilo za naše delo,« je poudarila in vsem tistim, ki krojijo kmetijsko politiko, namenila zaključne besede: »Za nas štejejo le dejanja, obljub smo slišali že veliko preveč.« Druženje se je zaključilo s pogostitvijo. Golaž in dobrote s kmetij so pripravili člani prostovoljnega gasilskega društva Ponikva in članice društev kmečkih žena z območja KGZS – Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje ob sodelovanju učencev Šolskega centra Šentjur. Nagovori: Besedila sodelujočih (uvod v mašo, prošnje, prinašanje darov, uvod v očenaš, pozdrav miru in zahvalna misel so na voljo TUKAJ Celotna pridiga nadškofa v pokoju Alojzija Urana je na voljo TUKAJ Celoten nagovor Karoline Dragice Črešnar je na voljo TUKAJ Brošuro o 15. srečanju si lahko preberete TUKAJ O srečanju so poročali: RTV Slovenija TV Dnevnik 14. 10. ob 19.00 spletna stran Radia Ognjišče
Hvala vsem prostovoljcem in podpornikom prireditve. Poleg Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Občine Šentjur pri Celju, jo je finančno podprla Zadružna zveza Slovenije, Deželna banka Slovenije in Semenarna Ljubljana. Hvala medijem za najave dogodka in objave po njem. Posebna zahvala gre učencem srednje kmetijske šole Šentjur in njihovi mentorici gospe Staški Buser za pomoč pri razdelitvi hrane in pripravi prireditve, vrtnarski šoli Celje, ki je pripravila okrasitev, podjetju Slom d.o.o. za jabolka, članicam osmih društev kmečkih žena in kmetijski svetovalki Vesni Mihalič iz KGZS Zavoda Celje, gasilskemu društvu, Župniji Ponikva in nenazadnje vsem članom organizacijskega odbora dogodka. Hvala vsem sodelujočim, še posebej članom Pevskega zbora Koral z Laškega in ljudskim pevcem z Vitanj. Hvala vsem, ki ste se srečanja udeležili. Lepo vabljeni, da se na Ponikvi ponovno srečamo prihodnje leto, drugo nedeljo v oktobru. |