se letos iztečeta dve pomembni obdobji
Domovina haflingerja, ki so ga poimenovali tudi zlat konj z zlatim srcem, je področje tirolskih gora. Pasma, ki je ime dobila po vasici Hafling, ima rejsko središče v Ebbsu na Tirolskem, kjer bo letos od 2. do 6. junija potekala svetovna razstava čistokrvnih žrebcev, kobil in žrebic.
Za začetnika pasme velja leta 1874 rojeni žrebec 249 Folie, potomec arabskega žrebca in avtohtone tirolske kobile. Čeprav je z lastnostmi, kot so skromnost, vzdržljivost, varnost, poslušnost in delavoljnost, haflinger do druge svetovne vojne veljal za odličnega vojaškega konja, so začela mnoga naprednejša združenja zaradi njegovih izjemnih karakternih lastnosti usmerjati rejske cilje haflingerja v smeri modernega tipa. Svoje mesto naj bi našel kot jahalni in vprežni delovni konj v športu, rekreaciji in turizmu.
Priznana rejska organizacija za pasmo haflinger v Sloveniji
Ko so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela v Sloveniji ustanavljati društva in združenja rejcev konj, je bilo med drugimi leta 1998 ustanovljeno tudi Združenje rejcev hladnokrvnih konj in haflingerjev Slovenije. Novo vsebino je dala združenju šele zakonodaja Evropske unije. Ta je z Zakonom o živinoreji opredelila rejsko organizacijo kot osnovno obliko na pasemski osnovi združenih rejcev, ki preko rejskega programa usmerjajo selekcijo v smeri rejskih ciljev, in tako so rejci leta 2005 ustanovili Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger.
Sprejeli so pravila in rejski program združenja, za prvega predsednika in zastopnika združenja pa je bil s petletnim mandatom izvoljen mag. Stane Bergant. Istega leta je združenje vložilo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vlogo za priznanje rejske organizacije, ki na celotnem območju Republike Slovenije izvaja naloge iz sprejetega rejskega programa in vodi rodovniško knjigo za registrirane konje pasme haflinger.
Ministrstvo je januarja 2006 izdalo združenju odločbo o priznani rejski organizaciji za pasmo haflinger v Sloveniji, ki velja za obdobje od januarja 2006 do konca letošnjega leta. Temeljna pogoja za priznanje sta bila prilagojenost pasme na podnebne pogoje in petdesetletni selekcijski nadzor. Haflinger je pasma, ki je nastala v alpskem področju srednjeevropskega prostora in je tudi izvorno prilagojena na podnebne razmere, ki vladajo v slovenskem prostoru, na področju Slovenije pa se omenja že več kot pol stoletja.
Prva, ki sta omenjena v dokumentih tedanje Dravske banovine, sta dva državna haflinška žrebca iz leta 1934. Zakon o živinoreji iz leta 2002 haflingerja ni uvrstil med slovenske avtohtone ali tradicionalne pasme, vendar so člani združenja v letu 2006 uspeli za haflingerja pridobiti status slovenske tradicionalne pasme. Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger je bilo v svetovno haflinško federacijo (World Haflinger Federation) sprejeto kot prvo haflinško združenje iz držav Vzhodne Evrope.
Reja v čisti krvi
V slovenskem združenju vseskozi spoštujejo in sledijo reji v čisti krvi. Potrjuje se praksa, da je rejska organizacija pravi okvir za usmerjanje reje k rejskim ciljem. Skladno z zakonom rejec s podpisom pristopne izjave potrdi, da sprejema pravila združenja in sodeluje pri izvajanju rejskega programa. Opozoriti velja, da so v želji po doseganju hitrejšega rejskega napredka v smeri modernega tipa haflingerja nekatere evropske države ponovno začele križati haflingerja, vendar križanci zgubljajo pasemski tip.
Nekateri rejci se želijo mešancev tudi na hitro znebiti in tako bi lahko bila tako Slovenija kot tudi Hrvaška za njih zanimiv trg. To ne pomeni, da so vse živali kupljene v tujini mešanci, vseeno pa je potrebno pri nakupu paziti, da so v identifikacijskem dokumentu razvidni čistokrvni potomci najmanj šestih generacij.
V združenju se letos iztečeta dve pomembni obdobji: petletni mandat vodstvu združenja in petletno obdobje izvajanja rejskega programa. Kot je zapisal v zadnji številki Rejskih utrinkov predsednik združenja mag. Stane Bergant, je trenutek pravi, da delovanje rejske organizacije v novem obdobju dobi nov zagon z novo, mlajšo in zagnano ekipo, ki bo s svežimi močmi in zamislimi nadaljevala začeto delo s ciljem, izboljšati kakovost slovenske haflinške populacije in dvigniti prepoznavnost in vrednost tega plemenitega konja.
Uroš Bregar |