English

 

Za razvoj slovenskega podeželja


Strokovni članki

13.07.2010 •

Vpliv na višino poseka v lastnem gozdu

Avtor: mag. Igor Kotnik

Lastniki gozdov se morajo še bolj dejavno vključiti v  

izdelavo načrtov za gospodarjenje z gozdovi, in sicer skozi svete območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, v katerih so tudi predstavniki KGZS.

 

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) pripravlja različne načrte za gospodarjenje z gozdovi in divjadjo. Sveti območnih enot ZGS, v katerih so tudi predstavniki KGZS, imajo pomembno vlogo pri izdelavi načrtov. Pozivamo vas, da se na lokalni ravni še bolj dejavno vključite s podajanjem pobud in predlogov pri pripravi načrtov za gospodarjenje z gozdovi in divjadjo. V nadaljevanju članka predstavljamo postopke priprave nekaterih načrtov ter pravice lastnikov gozdov in kmetijskih zemljišč v teh postopkih.

 

Načrte izdeluje Zavod za gozdove Slovenije (ZGS)

 


Vsebina načrtov za gospodarjenje z gozdovi se razlikuje glede na raven načrtovanja, lastniki gozdov pa imajo glede na določila Zakona o gozdovih pravico sodelovati v postopku priprave in sprejemanja načrtov. Potrebe, predlogi in zahteve lastnikov naj bi se v največji možni meri upoštevali skladno z ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami.

 


Glede na določila Zakona o divjadi in lovstvu ZGS izdeluje tudi načrte lovsko upravljavskih območij v sodelovanju z lovskimi organizacijami, območnimi enotami Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, območnimi enotami Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalnimi skupnostmi in drugimi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem. 

 

Izdelava gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot

 


V letu pred začetkom ureditvenega obdobja morajo biti zbrani vsi podatki in pridobljena vsa gradiva, potrebna za izdelavo osnutka gozdnogospodarskega načrta, zlasti naravovarstvene smernice, kulturnovarstvene smernice in okoljska izhodišča.

 


V tem letu ZGS na krajevno običajen način in na spletnih straneh ZGS (http://www.zgs.gov.si) obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost o možnosti dajanja pobud. Rok za zbiranje pobud traja od 1. marca do 31. maja.

 

V istem letu se pošlje na ministrstvo, pristojno za okolje, ter v vednost na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, obvestilo o nameri izdelave načrta v skladu s predpisi o varstvu okolja in ohranjanju narave.

 


Osnutek gozdnogospodarskega načrta določi strokovni svet območne enote ZGS in ga do 30. aprila v prvem letu veljavnosti z vlogo za odreditev javne razgrnitve pošlje na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Vlogi mora biti priložen osnutek gozdnogospodarskega načrta, zapisnik strokovnega sveta območne enote ZGS o določitvi osnutka, zapisnik o posredovanih pobudah lastnikov gozdov in zainteresirane javnosti s pojasnilom, kako so se pobude upoštevale pri pripravi osnutka, ter kopija odločbe ministrstva, pristojnega za okolje, o potrebi po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje. V vlogi se navedeta tudi primeren čas in kraj javne razgrnitve ter javne obravnave.

 


Sklep o javni razgrnitvi se objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za gozdarstvo. O času in kraju ter trajanju javne razgrnitve ter javne obravnave ZGS lastnike gozdov, pristojno območno enoto Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zainteresirano javnost obvesti s pisnimi vabili, obvestili na oglasnih deskah občin in na druge krajevno običajne načine.

 


Svet območne enote ZGS, v katerem so tudi predstavniki KGZS, zavzame stališče do pripomb in predlogov, podanih na javni razgrnitvi in javni obravnavi. Stališče sveta območne enote ZGS se mora upoštevati pri izdelavi predloga načrta.

 


Nemudoma, najpozneje pa v sedmih dneh po določitvi predloga gozdnogospodarskega načrta GGE, se vloga za pridobitev mnenja skupaj s predlogom načrta v elektronski obliki posreduje občinam ter pristojni območni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Za dan določitve predloga se šteje dan seje sveta območne enote ZGS ali dan, ko se izteče rok izpolnitve pogojev, postavljenih na tej seji.

 


Vloga za sprejem gozdnogospodarskega načrta se mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, najpozneje do 1. oktobra prvega leta v ureditvenem obdobju. Vlogi morajo biti priloženi najmanj predlog načrta, mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, mnenja občin, na območju katerih leži GGE, in zapisnik seje sveta območne enote, na kateri je bil določen predlog načrta.

 

 

Sodelovanje lastnikov gozdov pri pripravi gozdnogojitvenih načrtov

 


Ob pripravi oz. obnovi gozdnogojitvenega načrta ZGS najprej izdela osnutek gozdnogojitvenega načrta, ki vsebuje najmanj karto z vrisanimi negovalnimi enotami, območji, kjer posamična izbira dreves za posek ni obvezna, in parcelnimi mejami, predlog ukrepov (možni posek in gojitvena ter varstvena dela) po posameznih negovalnih enotah ter način in pogoje spravila lesa.

 


ZGS pisno povabi lastnike gozdov na predstavitev osnutka iz prejšnjega odstavka (informacije lahko najdete tudi na spletni strani ZGS www.zgs.si) To predstavitev sestavlja terenski ogled z razpravo ter razgrnitev osnutka v prostorih pristojne krajevne enote ZGS.

 


Lastniki gozdov lahko na osnutek gozdnogojitvenega načrta podajo svoje pripombe ustno na zapisnik ob terenskem ogledu ali ob razgrnitvi osnutka ter pisno na naslov pristojne krajevne enote ZGS. Njihove predloge, potrebe in zahteve mora ZGS pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta upoštevati, v kolikor niso v nasprotju z gozdnogospodarskim načrtom GGE.

 


Šteje se, da je lastnik sodeloval pri pripravi gozdnogojitvenega načrta, če se je udeležil njegove predstavitve ali podal nanj pisne pripombe v roku 14 dni od njegove predstavitve. Če se lastnik ne odzove povabilu na sodelovanje pri izdelavi gozdnogojitvenega načrta, se šteje, da se z njim strinja. O morebitnih sporih med lastniki gozda in ZGS glede gozdnogojitvenih načrtov odloča ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.

 

Načrtovanje upravljanja z divjadjo

 


Za načrtovanje upravljanja z divjadjo se izdelujejo dolgoročni in letni načrti lovsko upravljavskega območja (LUO). Dolgoročni načrti LUO (imamo jih 15) so bili sprejeti v letu 2007, zato v nadaljevanju podajamo informacije o postopkih priprave letnih načrtov. 

 

Letni načrt lovsko upravljavskega območja

 


Osnutek letnega načrta LUO določi strokovni svet območne enote ZGS. Osnutek letnega načrta mora ZGS objaviti na svoji spletni strani sedem dni pred javno predstavitvijo. ZGS po izdelavi osnutka predstavi temeljne vsebine letnega načrta LUO na javni predstavitvi predstavnikom izvršilnega organu OZUL v LUO, območne enote Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lokalne skupnosti in drugim, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem.

 


Javna predstavitev mora biti izvedena najkasneje do 1. aprila tekočega leta. O poteku javne predstavitve osnutka letnega načrta LUO se vodi zapisnik.

 


Na podlagi presoje zbranih pripomb, razvidnih iz zapisnika poteka javne predstavitve, strokovna služba ZGS izdela predlog letnega načrta LUO. ZGS mora vsaki organizaciji, ki je posredovala svoje mnenje, pisno utemeljiti vzroke, zaradi katerih predlogi oziroma mnenja k letnemu načrtu niso bili upoštevani. Predlog sprejme svet območne enote ZGS na območju, ki je pristojno za določitev predloga načrta, najkasneje do 5. aprila tekočega leta. Pred sprejetjem predloga lahko svet območne enote ZGS zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine načrta LUO, ki jih je pripravila strokovna služba ZGS.

 


ZGS mora ministru, pristojnemu za divjad in lovstvo, predložiti v sprejem predlog letnega načrta LUO najkasneje do 10. aprila tekočega leta.

 


Minister, pristojen za divjad in lovstvo, sprejme letni načrt LUO najkasneje v 15 dneh od predložitve načrta v sprejem. Pred sprejetjem letnega načrta lahko minister, pristojen za divjad in lovstvo, od ZGS zahteva dodatna pojasnila za določene vsebine načrta LUO oziroma preveri določene vsebine letnega načrta LUO pri drugih strokovnjakih za področje divjadi in lovstva.

 

Nosilec izdelave letnega načrta LUO je pristojna območna enota ZGS, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO. Svet območne enote ZGS, ki je pristojen za določitev predloga letnega načrta LUO, je tisti, ki teritorialno pokriva pretežni del LUO.

 


mag. Igor Kotnik,

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

rating

Ogledi: (2365 ogledov)

Ne spreglejte
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

ŠTEVILKA 149, OKTOBER 2018

 

  • Predsednik  OE KGZS Postojna Janežič: Državo čaka še veliko dela
  • Ponikva: Že v malem zrnu vse bogastvo je
  • Za sožitje med generacijami
  • CV - življenjepis naše narave

Kupujmo domace

PEFC