ustreznih ekološko pridelanih semen. Še tista, ki so na voljo, so pogosto pridelana v drugih državah. Te težave smo se na Kmetijskem inštitutu Slovenije zavedeli že pred leti tudi pri krompirju. V okviru programa žlahtnjenja krompirja smo pričeli z vzgojo primernih domačih sort, v letošnjem letu pa tudi že ekološkega semena.
Nov program žlahtnjenja krompirja smo na Kmetijskem inštitutu Slovenije začeli v letu 1993. Na začetku so bile glavne usmeritve programa visok pridelek, jedilna kakovost, belo meso ter odpornost proti boleznim in škodljivcem. Sprva je bila v ospredju predvsem odpornost proti krompirjevemu virusu YNTN, ki je povzročil propad sorte igor.
Z uspešnim vnosom genov za ekstremno odpornost proti tej bolezni smo postavili temelje programu vzgoje novih sort krompirja v Sloveniji. Do leta 2009 so bile priznane štiri nove slovenske sorte krompirja: pšata, bistra, KIS mirna in KIS sora. Poleg odpornosti proti virusu Y so nekatere odporne še proti virusu zvijanja krompirjevih listov, rumeni krompirjevi ogorčici (ki se pojavlja v Posočju in nekaterih manjših žariščih v Sloveniji) ter proti krompirjevemu raku.
V letu 1998 smo pričeli tudi z vnosom odpornosti proti krompirjevi plesni na listih, saj smo se zavedali, da je to ena najpomembnejših bolezni, ki pri kateremkoli načinu pridelave povzroča veliko težav. Ker je za vzgojo nove sorte potrebnih vsaj deset, pogosto pa tudi petnajst let, v letu 2010 pričakujemo potrditev prve slovenske sorte krompirja s povečano odpornostjo proti krompirjevi plesni na listih. To bo nova sorta z imenom KIS kokra.
Zaradi nevarnosti, da bi ob preveliki širitvi sorte plesen prehitro prešla odpornost, smo se odločili, da jo ponudimo predvsem pridelovalcem, ki jih krompirjeva plesen najbolj prizadene, torej ekološkim pridelovalcem krompirja. Da bi zagotovili primerno seme, smo se na Kmetijskem inštitutu Slovenije odločili le za ekološki način pridelovanja semena te sorte. Za dopolnitev sortimenta smo pričeli z ekološko pridelavo tudi sorte bistra, ki je sicer občutljivejša proti plesni na listih, pa odpornejša proti plesnim na gomoljih.
Pridelava poteka na ekološki kmetiji na Gorenjskem, kjer delo poteka pod nadzorom Službe za potrjevanje semenskih posevkov KIS in kontrolne organizacije Inštitut KON-CERT. Po izkopu se seme premesti v skladišče Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer ločeno potekata skladiščenje in dodelava ekološkega semenskega krompirja. V ta namen smo pridobili tudi ustrezen certifikat za dodelavo semenskega krompirja.
V letu 2010 so v skladišču Kmetijskega inštituta Slovenije v Mostah pri Komendi že na voljo omejene količine ekološko pridelanega semena sort bistra in KIS kokra. Ekološki semenski krompir bo na voljo predvidoma od konca januarja naprej. Če bo ekološko pridelano seme pošlo, je mogoče dobiti tudi seme ostalih sort pšata, bistra, KIS mirna in KIS sora ter kresnik, ki je bilo pridelano konvencionalno, vendar v času skladiščenja ni bilo tretirano s FFS. Semenski krompir je mogoče dobiti vsak delovnik od 6. do 14. ure. Kontakt: Viktor Zadrgal, tel.: 01 834 35 73 ali 031 305 516. V nadaljevanju sledita opisa obeh sort.
BISTRA
Je pozna sorta, primerna za ozimnico. Oblikuje srednje bujne grme s temnim listjem. Ker je nedeterminaten tip sorte, razvija nove liste do avgusta, zato tudi v ekološki pridelavi zlahka zagrne grebene. Oblikuje številna socvetja z belimi cvetovi. Pridelek navadno kopljemo v septembru.
Tvori veliko število drobnejših okroglih gomoljev z belo kožico in mesom ter srednje plitvimi očesi. Pridelek je lahko zelo velik. Tudi če sadimo drobnejše gomolje, lahko dosežemo velik pridelek pogosto debelejših gomoljev. Je odlična jedilna sorta, primerna za kuhanje in pečenje. Po kuhanju ne potemni.
Odporna je proti virusu Y, proti virusu zvijanja krompirjevih listov, srebrolikosti na gomoljih ter proti rumeni krompirjevi ogorčici. Proti plesni na gomoljih je srednje odporna. Za hitrejši pridelek posebej na lažjih tleh priporočamo nakaljevanje.
KIS KOKRA
Je srednje zgodnja sorta, primerna tudi za ozimnico. Oblikuje srednje bujne grme s svetlejšim listjem. Ker je nedeterminantna sorta, z rastjo preneha že v juniju, zato je zelo pomembne začeten razvoj rastline. Cveti malo. Pridelek lahko kopljemo že v juliju.
Gomolji so srednji do debeli, meso svetlo rumeno, kožica prav tako, očesa so srenje plitva. Pridelek je velik. Je odlična jedilna sorta, primerna za kuhanje in pečenje. Po kuhanju ne potemni.
Odporna je proti virusu Y ter proti krompirjevi plesni na listih. Zardi učinka staranja rastline na učinkovitost odpornosti proti krompirjevi plesni priporočamo škropljenje z bakrovimi pripravki v drugem delu rastne dobe, ko prične krompirjevka dozorevati.
Tudi pri sorti KIS kokra za doseganje hitrega začetnega razvoja priporočamo nakaljevanje.
Mag. Peter Dolničar
Kmetijski inštitut Slovenije
|