Delo svetovalca specialista za ribogojstvo zaradi omejenih naravnih virov in s tem povezanim številom ribogojnih obratov obsega območje celotne Slovenije.

Ribogojstvo je v Sloveniji razmeroma enakomerno razvito. Po podatkih Registra objektov akvakultur in komercialnih ribnikov pri MKGP je v Sloveniji preko 300 ribogojnih objektov. Značilnost slovenskih ribogojnic je njihova relativno majhna povprečna proizvodnja, s katero večinoma pokrivajo potrebe lokalnega trga. Prevladujejo toplovodni ribniki, v katerih je glavna vzreja krapa. Skupna proizvodnja toplovodnih vrst rib ne presega 300 ton letno. Med hladnovodnimi vrstami z letno proizvodnjo približno 900 ton prevladuje vzreja kalifornijske postrvi (šarenke). Na obali pa se v nekaj školjčiščih letno proizvede do 250 ton užitnih klapavic in v enem gojišču 100 ton brancinov.

Trendi v slovenskem ribogojstvu trenutno kažejo na povečanje proizvodnje školjk in brancinov, proizvodnja sladkovodnih rib pa stagnira. Z uvajanjem novih proizvodnih tehnologij, kjer naravni viri ne bodo več limitirajoči, pa se bo pokazala možnost za ponovno rast.

Specialistična služba izvaja naslednje naloge:

• svetovanje pri tehnologiji proizvodnje,
• izdelava idejnih projektov pri novogradnjah in adaptacijah proizvodnih objektov,
• svetovanje pri ukrepih ribiške politike,
• priprava strokovnih navodil in tehnoloških listov in člankov za medije,
• strokovno izobraževanje ribogojcev,
• ustanovitev in delovanje Društva rejcev vodnih živali Slovenije,
• sodelovanje v državnih komisijah s področja ribištva (vodna dovoljenja),
• strokovna pomoč v delovnih skupinah, odgovornih za pripravo različnih predpisov s področja ribištva in ribogojstva.

V letu 2009 je bilo ob pomoči svetovalca za ribogojstvo ustanovljeno Društvo rejcev vodnih živali Slovenije, ki združuje že več kot 30 ribogojcev z območja celotne Slovenije. Izdelane so bile 3 idejne zasnove za novogradnje ribogojnih objektov, opravljenih je bilo 16 koncesijskih ogledov, organiziran Prvi mednarodni simpozij akvakulture v Sloveniji, izvedenih več strokovnih izobraževanj za ribogojce, v okviru javnih razpisov Evropskega sklada za ribištvo pa je bilo precej sodelovanja z MKGP-jem pri pripravi javnih razpisov ter konkretne pomoči ribogojcem pri koriščenju nepovratnih sredstev s svetovanjem in izdelovanjem poslovnih načrtov.

Miha Štular,
svetovalec za ribogojstvo
KGZS – Zavod Kranj