English

 

Za razvoj slovenskega podeželja


Strokovni članki

13.07.2010 •

Spomladanska obdelava tal

Avtor: Zita Flisar Novak

Vsako globljo obdelavo moramo spomladi opuščati.  

Plug le redko uporabimo, ker ravno tedaj delamo z njim napake, prekinjamo kapilarni sistem, zapravljamo vlago iz ornice, spravljamo na površje plevelno seme in kolesa tlačijo tla. Obdelava tal spomladi naj bo kar se da minimalna ali, strokovno rečeno, konzervirajoča, da konzerviramo zimsko vlago v ornici.

 



Osnovni namen spomladanske obdelave je ravnanje površine tal, priprava tal za setev, rahljanje tal, zatiranje plevela in osušitev gornjega sloja ornice. Če si hočemo prihraniti spomladansko obdelavo, moramo opraviti jesensko oranje zelo skrbno. Na težkih tleh, kjer zmrzal ne seže globoko v tla, je brazdo bolje že jeseni zravnati, sicer bo grudičasta struktura le v jarkih, na grebenih pa ostanejo grude. V naših pedoklimatskih pogojih še zmeraj velja pravilo, da njivo za setev jarin po možnosti preorjemo v jeseni.

 

 

Zorana zemlja je sposobna zadržati več zimske vlage in tla se bolje sklenejo. Spomladi je učinkovito le oranje težkih glinastih in oglejenih tal, ki se počasi segrevajo in počasi osušujejo, z oranjem povečamo volumen tal, tako se tla hitreje ogrejejo.

 


Na zoranih tleh spomladi najprej uporabimo vlačo, ki ima trojni pomen: izravna jesensko brazdo, uniči plevel, ki je vzklil jeseni in pozimi ni pozebel, razbije skorjo in pripravi plitvo pozemljino, ki preprečuje izgubo vode iz spodnjih plasti. Zaradi prevodnosti toplote proti površini vzpodbudi plevelno seme, da zgodaj vzkali in ga pozneje z brano še lahko uničimo. Vlačo uporabimo zgodaj spomladi, ko se grebeni brazde osušijo 2-3 cm globoko Vlača dela 2-3 cm globoko, tre in pritiska grude v zemljo. Čim težja je zemlja, tem težja mora biti vlača. Vlačimo poševno na brazde pri hitrosti 6-7 km/h. V nestrukturni zemlji je vlača škodljiva, ker dež zapere površje in naredi skorjo.

 

Na taki zemlji so bolj primerne lahke brane, ki imajo isti pomen kot vlače, to je, da se zemlja zgoraj hitro osuši in omogoči zgodnja setev.

 


Spomladi preoravamo le zelo težka in hladna tla, ki so se čez zimo sesedla, in če zaoravamo poleg dosevka še hlevski gnoj. V tem primeru pa moramo paziti, da se nam brazda ne izsuši, kar se spomladi zelo hitro zgodi. Z oranjem prekinemo kapilarni vzpon vode, zato moramo po spomladanskem oranju opraviti zgoščevanje tal z zgoščevalnimi valji, brano, krožno brano ali rotacijsko brano, odvisno od tipa tal in kakovosti oranja.

 


Z brano zdrobimo in poravnamo brazde. Brana zemljo presejava, na površje spravlja debelejše grude, drobnejše pa nasuje pod nje. Brana najboljše dela v srednje vlažni zemlji. Na mokri in na presušeni zemlji naredi več škode kot koristi. Težko zemljo branamo neposredno za plugom. Brana najbolje poravna in drobi brazde, če dela pravokotno na njihovo smer ali vsaj poševno.

 


Krožne brane uporabimo za brananje zorane ledine, deteljišč in presušenih brazd na težki zemlji. Vsaka krožna brana mora imeti najmanj dve bateriji, poševno eno nasproti drugi, da bolje koluti obračajo, mešajo in rahljajo zemljo. Krožna brana z nasekanimi koluti bolje drobi grude in reže rušo, zato je primerna za podoravanje podorin, za obdelavo strnišča in za popravljanje napak pri napačnem oranju. Primerna je za obdelavo vlažnih tal, ko je zemlja še premokra in nepogrešljiva za združena orodja za obdelavo težkih tal.

 


Težko zemljo s presušenimi brazdami je mogoče kakovostno pripraviti za setev le z gnano delovno napravo, kot je rotacijska brana ali vrtavkasta brana. Rotacijska brana v agregatu z grebači je osnovno orodje za konzervacijsko obdelavo tal. Rotacijske brane se obnesejo pri obdelavi strnišča in pri dopolnilni obdelavi težke zemlje s presušenimi brazdami. Dobro drobijo grude in mešajo zemljo z rastlinskimi ostanki. Zemljo pa razslojijo in tudi površja njive ne poravnajo.

 

Za dopolnilno obdelavo težje zemlje za gomoljnice in korenovke je primerna vrtavkasta brana. Dobro drobi grude in kepe pod površjem zemlje.Vrtavkasta brana nekoliko razsloji talne delce, manjše odlaga nižje, večje pa bliže površini tal. Plevel in ostanki žetve, ki jih plug ni podoral, pa ostanejo po dopolnilni obdelavi z vrtavkasto brano na površju.

 


V zadnjih letih se je dokaj razširila ozelenitev tal s prezimnimi dosevki, katere preoravamo spomladi, kar pa ni najbolj ugodno. Pri vključevanju prezimnih dosevkov v kolobar si moramo zastaviti nekoliko sodobnejši pristop k obdelavi tal. Globoko oranje opravimo pred setvijo dosevka pozno poleti ali jeseni. Spomladi prezimni posevek pokosimo ali zmulčimo ali poškropimo s herbicidom na osnovi gifosata in z orodji za konzervirajočo obdelavo pripravimo tla za setev jarin.

 

Najbolj primerna orodja za obdelavo tal so plitvi grebači v kombinaciji z rotacijskimi ali diskastimi branami ali rotacijske brane. Na hladnih in težkih tleh je s plitvo obdelavo spomladi potrebno vnesti nekaj zraka, da se tla hitreje segrejejo. Na lahkih in humusnih tleh in tam, kjer so predhodne kulture s koreninskim sistemom dobro drenirale in zrahljale tla, je možna tudi neposredna setev.

 


Zita Flisar Novak
KGZS – Zavod Murska Sobota

rating

Ogledi: (7504 ogledov)

Ne spreglejte
Izobraževanja in predavanja
Glasilo

ŠTEVILKA 149, OKTOBER 2018

 

  • Predsednik  OE KGZS Postojna Janežič: Državo čaka še veliko dela
  • Ponikva: Že v malem zrnu vse bogastvo je
  • Za sožitje med generacijami
  • CV - življenjepis naše narave

Kupujmo domace

PEFC