Mikotoksini so aktualna tema letošnjega leta, kot posledica vremenskih razmer v poljedelstvu. Zaradi obilnih padavin v avgustu in septembru, so bili pogoji za razvoj glivičnih bolezni in  plesni pri koruzi zelo ugodni. Znaki na koruzi so vidni že na polju. Plesen na koruzni rastlini in storžu je nevarna za zdravje domačih živali, saj tvori produkte mikotoksine. Mikotoksini so sekundarni presnovki plesni, ki kontaminirajo pridelek koruze.

Pri spravilu koruze za zrnje upoštevamo načelo ekonomičnosti sušenja, zato začnemo s spravilom, ko vsebnost vlage v zrnju pade pod 30 %. Za letos je veljalo, da je v koruzni rastlin in storžu bila vlaga dolgo časa v večjih koncentracijah. Vremenske razmere in razvojni stadij rastline pa sta ključna dejavnika za razvoj plesni. Koruza je najbolj občutljiva v stadiju od cvetenja-svilanja in do spravila. Ustrezne razmere za razvoj so temperatura, višja od 23° C, in zračna vlaga čez 90 %, z drugimi besedami toplo in deževno vreme.

V kemijskem laboratoriju na Ptuju preverjamo vsebnost mikotoskinov s hitrimi testi. Rezultati dosedanjih analiz potrjujejo prekomerno vsebnost mikotoksina DON in Zearelenon v koruzi. prekoračene so vsebnosti, ki jih določa  (Uredba Evropske komisije dovoljuje maksimalno vrednost 1,25 mg DON/kg koruze).

Kakšne so dovoljene koncentracije mikotoksinov v krmi odloča več uredb Evropskega sveta in komisij. (npr. 1881/2006  Uredba Evropskega sveta 2006, Uredba Komisije 165/2010 ). Ne glede na to so si mnenja glede nevarnosti mikotoksinov na zdravje ljudi in živali različna. Tako dr.. Schuh 2010 navaja, da so škodljivi že v zelo majhnih koncentracijah.  Pravi, da že majhne količine povzročajo imunsko depresijo, kot presnovne bolezni. Poslabšanje imunskega sistema pa ima za posledico večjo tveganje za infekcije , težka obolenja, slabši odziv organizma na zdravila in zdravljenje (slabši uspehi pri cepljenju).Tako še navaja, da lahko zaradi mikotoksinov pride do kliničnih znakov obolenj ali celo do  smrti.

Posledice mikotoksinov v prehrani pri govedu

Govedo  je razmeroma toleranten na mikotoksine zaradi vampa, ki ščiti organizem pred pojavam kliničnih obolenj in inaktivira mikotoksin Zato je optimalno delovanje vampa zelo pomembno. Zelo so občutljive živali z visoko proizvodnjo, ker je v obroku velika količina krmil. V vampu se tvori več propionske kisline, niža se ph vampa, kar neugodno deluje na inaktivacijo mikotoksinov. Tudi hitra pasaža ima negativni učinek ,saj se krma krajši čas zadržuje v vampu in je krajši čas na razpolago za inaktiviranje mikotoksinov. Krave, ki pojedo  12-15 kg suhe snovi na dan imajo  nasproti tistim , ki pojedo 26 kg suhe snovi na dan več kot 2 X več časa za inaktivacijo mikotoksinov.

Kakšne so orientacijske vrednosti vsebnosti mikotoksinov v krmi, ki še ne povzročajo probleme zdravja in ne vplivajo proizvodnjo navajajo v DLG Sonderdruck Mitteilungen 8/2000. To nam  kaže naslednja tabela:

ORENTACIJSKE  VREDNOSTI MIKOTOKSINOV V KRMI

(µg/kg 88% suhe krme), ki še ne povzročajo problemov zdravja živali

(opomba: spremenil iz originala tabele mg v mikrogram)

Ali so te mejne vrednosti varne tudi za plodnost živali si strokovnjaki zlasti v praksi niso enotni. Tako navaja dr. Schuh 2010, da je nevarnost na plodnost potrebna zelo majhna  koncentraciji Zearelenona. Navaja, da koncentracijo 50µg v vzorcu  koruzne in 100 µg v   travni silaži (med 125-250 v zračno suhi krmi) že vpliva na plodnost krav. Tudi nekateri kolegi iz prakse po izjavah strokovnjakov iz Italije trdijo, da je mejna vrednost za Zearelenon nižja, kot je navedena v gornji tabeli (250 µg na kg ( % suhe snovi krme).  Zato poteka razprava je  morda potrebno morda znižati mejne navedene mejne vrednosti, ali pa za te ni bila proučevana plodnost krav. Vsekakor je potrebno upoštevati  interakcijo med posameznimi mikotoksini, ki  pa je   še premalo znana.

Nekatere plesni proizvajajo več različnih toksinov, zato najdemo v kontaminirani krmi običajno več mikotoksinov. Prihaja do interakcij različnih mikotoksinov, kar še povečuje toksičnost. Mikotoksini povzročajo v organizmu živali biokemijske spremembe, negativno vplivajo na imunski sistem prašičev, zmanjšano sintezo proteinov, povzročajo zmanjšano absorbcijo hranilnih snovi v prebavnem traktu in pomanjkljivo oskrbo z vitamini E, C in karotenoidi. S plesnim razvitimi na koruznem storžu na njivi  sta najbolj povezana mikotoksina  DON (Deoksinivalenol) in Zearelenon.

Mikotoksini v prehrani prašičev

V primerjavi s prežvekovalci in perutnino so prašiči na DON najbolj občutljiva  živalska vrsta, kjer so prizadeti vsi telesni organi živali, prašiči pa kontaminirano krmo zelo radi odklanjajo. Pri svinjah prihaja do odmiranja zarodkov, pregonitev ob podaljšanem intervalu, abortusov, mumifikacije pujskov, zmanjšane produkcije mleka v laktaciji ter do infekcije genitalnih organov, kjer se maternica poveča in sluz zelo intenzivno rdeče obarva. Pujski se rodijo mrtvi, slabo vitalni, z nižjo telesno maso, imajo razkrečene noge, nekaj dni po rojstvu se pojavijo nekroze repa, sramnice, seskov in krvave razjede okrog parkljev. Ostale kategorije prašičev kažejo okuženost z DON-om s slabšo konverzijo in s tem s slabšimi prirasti, z bruhanjem, krvavo drisko, s poškodbami kosti pri tekačih, pride do poškodb jeter ter padca imunskega sistema organizma in motenj centralnega živčnega sistema.

Zearelenon se pojavlja skupaj z DON-om in ima značilen estrogeni učinek. Pri pujskih značilen pojav razkrečenosti in temno rdečih nabreklih sramnic, kjer se čez nekaj dni pojavijo nekroze sramnice. Pri plemenskih svinjah rojstvo mrtvih oziroma mumificiranih pujskov, nižja telesna masa ob rojstvu, izpad danke, večje izgube pujskov do desetega dne po rojstvu, pojav krast na mestu seskov. Pri mladicah  pordečelost in nabreklost sramnic, izpad danke in nožnice, pojav agresivnosti in bruhanja, slabo bukanje, pojav navidezne brejosti, ki je značilna tudi za prvesnice. Motnje reprodukcije svinj: nizek delež bukajočih svinj, motnje estrusa in ovulacije, tvorba cist, navidezna brejost, povečana maternica, slabša konzumacija krme v brejosti, manjši delež prasitev, nabrekla sramnica in vime ter manjša velikost gnezda. Pri merjascih: slabša volja do skoka, produkcija manjše količine semena. Pri pitancih pojav bruhanja in agresivnosti, motnje v obnašanju.

Dokazovanje mikotoksinov v krmi

Poznamo več metod za določanje mikotoksinov. Za zanesljive rezultate je potrebno imeti pravilno odvzeti vzorec, ki mora biti povprečen in imeti lastnosti celote, od katere smo vzorec odvzeli. Mikotoksini v krmi niso enakomerno razporejeni, zato je najboljše, če vzorce krme odvzamemo ob mešanju krme. V laboratorijski diagnostiki uporabljamo različne vrste kromatografij. Ker so te metode drage in preveč dolgotrajne so se v zadnjem času razvili različni hitri testi in encimsko imunske metode (ELISA).

Kaj storiti po preveritvi vsebnosti mikotoksinov v koruzi

Na trgu obstaja veliko ponudnikov vezalcev mikotoksinov, ki jih dodajamo ob pripravi krmne mešanice, kjer je pomembno upoštevati navodila. Vrsta vezalca; biti mora takšen, da ne veže mineralov in vitaminov, imeti mora širok spekter vezave mikotoksinov, biti stabilen v različnih pH območjih, biti učinkovit v nizkih dozah. Nekateri delujejo na bazi gline-silikatov ter sladkorjev in encimov, na bazi sladkorjev glukomanatov, ki so ekstrakt celične stene kvasovk in tudi dodatka alg, na bazi vezalca in encimov na bazi silikatov in vitamina E ter na bazi gline in encimov.

Letos je še posebej pomembno da pravočasno pospravimo pridelke koruze in da preprečimo še nadaljnji razvoj plesni v skladiščih. Ob sumu na mikotoksine opravimo preventivne kontrole s hitrimi testi na prisotnost mikotoksinov v krmi. Pazimo  na pravilni  odvzem vzorcev koruze ali silaže, da bo vzorec reprezentativen. Na podlagi analize, ko potrdimo prisotnost mikotoksinov uporabimo preventivno dodatek vezalca mikotoksinov. Doziranje vezalca mikotoksinov opravimo na podlagi tehnoloških navodil proizvajalca in poskrbimo, da se vezalec dobro premeša v krmi. Dodatek vezalca pa predstavlja izdatek, ki bo v letošnjem letu podražil strošek krme za živali.  Za podrobnosti pa se posvetujmo s svojimi svetovalci.